Blažev blog

Pred približno 1 tednom, sva z mamo odšla proti Barniku. Ravno ko sem se pripeljal do konca travnika in nato po cesti v gozd sem skoraj povozil bodičasto kepo v snegu. Najprej mi ni bilo nič jasno, nato pa sem opazil, da je skoraj zmznjen jež. Bodice so s le malo videle, saj jih je prekrival zmznjen sneg. Na moje presenečenje je ta zmrznjena snežna kepa utripala, zato sva jo z mamo hitro zakotalila v vrečko in jo odnesla domov v klet. V škatli s senom se je jež najprej odtajal, premikal pa se ni kaj preveč, saj ježi čez zimo spijo. Naslednje jutro ga ni bilo več. Iskali smo ga povsod, pa ga nismo našli. Čez dan ali dva pa se je spet pojavil v kotu, kjer negibno spi že kar nekaj dni.

V kratkem ga bom verjetno prepeljal k omi na senik, kjer bo verjetno preživel zimo in lahko živel dalje.

EDIT : Jež je iz neznanega vzroka poginil, tako da nikoli ni ugledal svetle luči senika.

na Kopah. Letos so karte za smučanje zares drage, vendar se da s pomočjo poslovne žilice marsikaj postoriti. Na primer to, da kupiš dnevno karto in jo nato prodaš za nek denar, tako da smučaš relativno poceni. Zaradi nenabrušenih robnikov mi je vožnja po smučišču Kaštivnik delala precejšnje preglavice. Z Nacetom sva odšla na Pungart pogledat, kako letos izgleda snowpark. Kar zanimivo. Precej railov in raznih kickerjev, vendar zaradi sva se zaradi gneče peljala samo enkrat. Nato sva odkrila pravi raj ob Kaštivniku, saj je bilo powderja zares veliko. Samotna strma pobočja z veliko snega ->

Na desni strani kaštivnika ( t.i. FIS proga ), se da lepo nabit kakšnega Indyja na cesti, ki prečka smučišče :

Skupna ocena bi bila verjetno 9/10, predvsem zaradi presenetljivo urejenih smučišč in malo ljudi ( razen na Pungartu ).

S kolegom Vorancem sva se podala proti Barniku. Sneg se je malce polegel, vendar je šele zdaj začutiti tisti pravi čar celca. Zaradi slabe baterije prilagam zgolj fotografije, video material bo (verjetno) posnet v prihodnjih dneh.

Powderpower :

Indy nabit iz “fleta” z minimalno hitrostjo :

Zvečer sem si s Tadejo ogledal še zloglasen filmski hit Beowulf v mariborskem Planetu Tušu. Nič posebnega, če smo iskreni. Tadeji že od začetka ni bil nič posebnega, že zaradi “risankaste” slike.

ps. Datum na slikah NI pravi. Voranc in tehnika očitno ne gresta skupaj.

Včeraj smo zjutraj nameravali oditi na prijetno “furanje” na Kope. Žal me je Dušan nekaj pred pol deveto obvestil, da so mu v kleti miši pojedle del “pancerjev” in si naredile prijetno gnezdo v enem izmed le teh. Seveda sem se sploh odločal, ali naj zaradi “heksenšusa” sploh tvegam “bordanje”, a sem se na koncu odločil, da se pridružim Nacetu pri testiranju nove naprave v Ribnici na Pohorju. Žal najbolj strma proga ni bila v obratovanju, a sem se vseeno navozil po tisti malenkost bolj položni, a dalši in bolj prijetni za smuko.

Desna stran smučišča ( zares noro strmo, komaj čakam, da preizkusim, ko bo seveda v obratovanju ) :

Žal slik leve strani proge nimam. Naj omenim še malenkost, ki me je ( na začetku ) zelo motila. Dopoldanske karte namreč ni mogoče kupiti. Ne, da je ni mogoče kupiti, sploh ne obstaja. Sicer cena dneve ni prehuda ( 15EUR ), vendar vseeno ne “zastopim” te “ribnške” logike. Hvalabogu sem dnevno karto prodal po simbolični ceni 5eur in tako “fural” za borih 10EUR, kar je še nekako sprejemljivo. Zvečer sem prvič letos preizkusil tudi ( poteptano ) Vuherško vlečnico. Zaradi velike količine umetnega snega je vse skupaj malo poledenelo, vendar je vožnja še vedno prijetna.

Žal je odprta samo do polovice oz. malo više, vendar polno delujoči topi napeljujejo na dejstvo, da bo čez nekaj dni celotna zasnežena in pripravljena na zabave željne smučarje in deskarje.

Dodajam še včerajšnjo sliko iz drugačne perspektive, saj sem zaradi bolečin v vratu opustil misel na to, da bi se tudi jaz priključil otvoritvi sezone na naši domači vlečnici.

V času pisanja tega sestavka nekdo nekaj metrov od mene sladko spi. Le kdo bi lahko to bil???

Med vsemi ostalimi čudovitimi darili sem od Tadeje dobil zvočnike Logitech S220. Fantastično. Ne najdem boljšega izraza. Zvok je zelo čist tudi pri največji glasnosti in če smo že pri tem - tudi glasnost je skoraj prevelika za mojo nekaj manj kot 20 kvadratno sobano.

Vsekakor verjetno eden izmed boljših nakupov v tem cenovnem razredu. Hvala Tadeja.

Želim vam miren in spokojen Božič in veselo ter ugodja polno novo leto 2008. Prav tako ne pozabimo, da dan po Božiču ( 26. december ) praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan leta 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem se je 93,2% Slovencev odločilo, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

Okrog štirih popoldne smo se z družino lotili postavljanja božičnega drevesca. Sam sem pri gibih rahlo ( precej ) omejen, saj sem se zjutraj zbudil z bolečinami v vratu, ki jim pravimo “heksenšus”. Zanimiva zadeva, vsekakor so mi razne žavbe pomagale, v prvi vrsti pa zaupam tabletam Naklofen. Še vedno me zelo boli, vendar zadevo prenašam po moško, tako kot se spodobi. Darila za današnji dan smo družno nakupili v petek, ko smo se odpravili na “trip v MB”, kjer smo presenečeni ugotovili, da ni neke gneče in smo lahko nemoteno nakupovali. Postava : Tadeja, Blaž, Andreja, Nace, Mojca. Poln avtomobil smeha in veselja. Trenutno smo ravno končali s postavitvijo božične smrečice, okraski so že na svojih mestih. Prav tako ( kot vsako leto ) pod dreveščkom stojijo jaslice. Na balkonu sta oče in mama že popoldne uredila majhno smrečico, na kateri je vse polno belih lučk, tako da vse skupaj izpade precej lepo. Zdaj se moram samo še potruditi in stvari poslikati, nato pa sledi domača božična večerja, katere se moj želodec že zelo veseli. Zaključek zaenkrat, vse skupaj bom objavil, ko bom lahko dodal še slikovni material. Tako, danes je 25. december in dodal bom slikovni material.

Drevese s pripadajočimi jaslicami :

Jaslice :

Uživajte!

Vse skupaj se je začelo že v četrtek v zgodnjih jutranjih urah. Odpisal sem prvi kolokvij na pravni fakulteti. Prvi občutki so zelo pozitivni, vendar natančnejših informacij ne bom podal. Vmes je minilo ogromno pohodov do Barnika in t.i. freeride-ov. Posneli smo tudi nekaj posnetkov, ki bodo ( ko jih bo dovolj ) strnjeni v “movie”. V petek smo se podali na prvo pravo “bordarijo” na Peco ( www.petzen.net ). Bil je ravno otvoritveni dan, vendar cene niso bile nižje niti za polovico centa. Tako smo za dnevne karte odšteli 23EUR, vendar se je vsekakor splačalo. Gorsko sonce, “powder” in nič gneče. Sneg še ni bil “sfuran”, tako da sem lahko vseskozi užival ob uživantskih zavojih po celcu. V soboto sva se s Tadejo udeležila zaključka podjetja DBT, kjer je delala počitniško. Imeli smo se skrajno lepo na turistični kmetiji Pernat, kjer sem se dodobra naužil pravih kmečkih specialitet in dobrega belega vina. Nedelja je minila tako, kot mine vsaka. Tadeja je naredila svoje prve “korake” na snowboardu in moram reči, da ji je šlo zelo lepo. Danes pa je predbožični večer, katerega reportaža prihaja posebej. Dodajam slike.

Tik pred temo sva z Jakanom odpeketala proti vrhu vlečnice ( mislim, da je bil petek ) :

Peca v vsej svojo mogočnosti in veličini :

ps. Vreme je postalo primerno mrzlo, zato je tudi sneg idealen za “tapravi” freeride. Pri Barniku vsak dan uživam ob poplavah sipkega snega, ki mi nudi gromozanske užitke.

Čez skoraj natančno 2 uri padec nadzora notranjih meja in vstop Slovenije v Schengensko območje.  Spomini na švercanje “kafeja, čikov in tehnik” so še živi. Nikoli več ne bomo slišali o zastojih na mejnem prehodu Šentilj.

Čez noč je zapadlo precej snega. Na vrhu pod Brnikovo domačijo ga je prav gotovo krepko čez pol metra.

Ob hoji sem užival v prekrasni zimski idili. Dodajam sliko ali dve.

Skupno gledano se je splačalo, čeprav je še vedno premalo snega, da bi se lahko pripeljal pred hišo. Danes sem najprej naredil par zavojev po travniku pod domačijo, nato pa sem se odpeljal še po nepoteptanem smučišču Vuhred. Škoda je le, da je sneg zelo moker, kar ovira prijetno vožnjo.

Prvič v sezoni 2007/2008

Ljudje so me precej čudno gledali, ko sem si na hrbet namestil nahrbtnik in snowboard. V dolini je stanje s snegom precej klavrno, saj niti ne moremo govoriti o centimetrih. Snega je ravnotoliko, da je belo.

Brnik, po domače tudi Barnik leži približno 400m višje od Vuhreda na nadmorski višini okoli 850 metrov. Vkolikor si nekoliko bolj kondicijsko pripravljen je domačijo Barnik mogoče doseči v roku pol ure. Ko pa zapade sneg in imaš na ramah oprtano desko pa se dolžina poti prevesi na slabo uro. Na polovici poti snega še vedno ni bilo v izobilju.

Celo nekaj 10 višinskih metrov pod našim ciljem je bilo snega premalo za spust, zato sem bil malenkost v dvomih kakšno bo stanje na vrhu.

Čez nekaj minutk smo prispeli na vrh, kjer sem si najprej preoblekel mokra oblačila, nato pa se odpravil še nekaj deset metrov višje, da sem si ogledal razmere na travniku pod domačijo, kjer sem načrtoval spust. Vse kar lahko rečem je, da so me razmere presenetile. Pozitivno. Snega je morda malenkost premalo, vendar je bil spust vseeno precej dober. Opravil sem 2 ne preveč dolga spusta, vendar se je splačalo, saj je bilo to letošnje prvo pravo “bordanje”.

Nato smo se odpravili nazaj proti dolini. Tole je ena izmed zadnjih slik ( oče mi je posodil palice, saj imam še vedno težave zaradi poškodbe kolen in se si tako vsaj malo olajšal hojo ) :